Ritem Ljubljanice melodično prehaja med naravnimi in urbanimi sekvencami. Od Trnovskega pristana do bližine Čevljarskega mostu prostor nagovarja z zelenimi poudarki, v sozvočju s katerimi vijuga reka. Nato se rečno korito dvigne in nagovor prostora postaja vse bolj monumentalen, z izrazito klasično govorico Tromostovja in Tržnic, ob zaključku katerih se z drevoredi na obeh straneh reke ponovno vzpostavi zeleni akcent, potezo pa slednjič monumentalno zaključi Plečnikova rečna zapornica.

Ta je oblikovana kot slavolok, s kompozicijo treh stolpov s prečnimi vezmi, ki skrivajo mehaniko zaporničnih naprav. Na obeh straneh sta parkovni površini (Ambrožev in Vrazov trg), ki sooblikujeta celotno zasnovo in mehčata njeno monumentalnost. Plečnik je z izvirno simboliko, vzeto iz egipčanskih in etruščanskih vzorov ter iz klasične arhitekture, poudaril simboliko reke, hkrati pa s tektonskim oblikovanjem pokazal na njeno obvladovanje.