Kot mojster malega urbanizma je Plečnik z oblikovanjem Tromostovja vitaliziral obstoječi prostor, presegel zgolj utilitarno vrednost mostu in novi kompleks oblikoval v eno najpomembnejših središč mesta. Nastanek Tromostovja je povezan s tedanjo vse hitrejšo urbanizacijo Ljubljane. Obstoječi kamniti most, čez katerega je takrat vozil tramvaj, je za rastoče mesto postal premajhen in nastala je potreba po večjem, širšem mostu. Plečnikov uresničeni predlog pa ni predvidel rušitve kamnitega mostu, ampak zgolj njegovo dograditev: razširitev s stranskima brvema ob straneh. Tako je arhitekt ohranil dediščino in jo nadgradil z novimi funkcijami.

Območje je pomembno stičišče različnih delov Ljubljane. Od tod pridemo v več pomembnih predelov mesta, Prešernov trg, ki je po oblikovanju Tromostovja postal združen z mostom, pa se steka proti ožji ulici v smeri Mestnega trga z mestno hišo, od tod se tudi odpira pogled na grad, enega od simbolov Ljubljane. Urbanistično kompleksnost lokacije je Plečnik domiselno razrešil z lijakasto umestitvijo brvi, ki kompozicijsko poenotijo prostor in regulirajo različne smeri vstopov in izstopov na Prešernov trg.

Železno ograjo na kamnitem mostu je Plečnik umaknil in jo ponovno uporabil pri ureditvi bližnjega Gerberjevega stopnišča. Na Tromostovju pa je v iskanju mediteranskega nagovora postavil novo ograjo s klasično oblikovanimi balustri in nanjo umestil svetila. Brvema je dodal stopnišča in s tem še dodatno povezal most z nižjim nivojem reke ter Tromostovju dal značilno obliko, ki spominja na mostove v Benetkah.