Preoblikovanje prostora je sledilo zamisli o zbliževanju mesta z Ljubljanico. Dolga linija betonskih teras, ki se prilagajajo rečni vijugi, vzpostavlja razgledišče in neposreden stik z reko. Temu sledi vrsta vrb, ki dajejo senco, za njo pa teče peščena pot za sprehajalce. S preprostim oblikovanjem nizanih elementov je Plečnik vzpostavil obrečno sprehajališče oziroma park ter ustvaril enega najbolj liričnih predelov mesta. Ob tem je obudil zgodovinski spomin na nekdanje mestno pristanišče, kjer so dolga stoletja raztovarjali kamen iz kamnoloma v Podpeči.