Tržnica je na tem prostoru delovala že pred Plečnikovim posegom; ob reki so bile v linijo drevoreda umeščene mesarske lope. Mesto je tu dolgo načrtovalo preureditev in na koncu sprejelo Plečnikov predlog, ki s klasično govorico nadaljuje dialog z obstoječim prostorom. Lope so bile zamenjane s podolgovatim kompleksom, ki se razteza ob krivulji reke in v dolžino meri približno 300 metrov, s čimer se delo umešča med najmonumentalnejše Plečnikove stvaritve.

Stavbni kompleks tvori bogastvo različnih arhitekturnih tipov, kot so stebriščna loža, kolonada in tempelj. Zasnova z repeticijo elementov (denimo stebrov) ter s horizontalnimi in vertikalnimi gradniki vzpostavlja jasno orientacijo gibanja pod arkadami. Tu se vrstijo prodajalne, z dvema večjima cezurama v tempeljski obliki pa se odpirajo vmesni prostori, ki sprehajalcu omogočajo umik in ponujajo razgled na reko. S tem projektom je Plečnik pokazal, kako uspešno prehajati med prodajnimi in javnimi prostori, ter oblikoval zasnovo, ki krepi potencial javne rabe. Celotni kompleks je primer osebne interpretacije klasike, kjer avtor preizprašuje utečena pravila arhitekture (večja okna denimo postavi v višje nadstropje, manjša pa v spodnje), stopa v dialog z dediščino kraja (npr. rustificiran spodnji del obrečne fasade kot dialog z nekdanjim obzidjem) in preoblikuje slovar klasične arhitekture.