Na prostor Kongresnega trga in parka Zvezda je pomembno vplivalo 19. stoletje. Takrat so za potrebe kongresa Svete alianse leta 1821 preuredili prostor nekdanjega kapucinskega samostana, zasuli jarke ter razširili tedanji Kapucinski trg, ki je po preureditvi dobil današnje ime. Tri leta po kongresu je bil urejen še park, ki s sprehajališči tvori obliko zvezde. Okoli trga in parka se nizajo stavbe, od baročne cerkve Sv. trojice do palač iz 19. stoletja (Kazina, Slovenska filharmonija, Deželni dvorec in druge), ki prostoru skupaj dajejo značilno obliko.

Plečnik je spoštoval že izoblikovani prostor ter s svojimi posegi poudaril njegov značaj in kontinuiteto. Trg je na novo tlakoval, s svetlimi betonskimi ploščami, postavljenimi v geometrijsko pravilno mrežo, in s tem prostor zaokrožil, z osnimi potezami pa je določil njegove dominante: v os cerkve je prestavil baročni spomenik Sv. trojice in ji tako dodelil osrednjo vlogo, os, ki povezuje cerkev s palačo Slovenske filharmonije in pogledom na grad v ozadju, pa je izpostavil z nizom svetilk. Ob tem je dal v parku zasaditi platane, ki so zamenjale odstranjene kostanje.

Kot izjemen mojster malega urbanizma je Plečnik Kongresni trg s parkom Zvezda vpel v sistem urbane mreže ter s točkovnimi intervencijami, ki jih je povezal med seboj, ustvaril nove povezave ali poudaril starejše; na Vegovo ulico se tako navezuje poteza vremenska hišica–Ilirski steber, na vodno os pa povezavi vremenska hišica–Gledališka stolba in Gerberjevo stopnišče–diagonalna pot proti cerkvi.