1937–1939
Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi združuje prvine lokalne, klasične in celo japonske arhitekture. Čeprav je bila zgrajena s skromnimi sredstvi, je Plečnik z njenim oblikovanjem povzdignil lokalno tradicijo, poudaril genius loci prostora (barjanska krajina) ter povezal klasično arhitekturo, ruralne elemente in lokalne materiale (cerkev je zgrajena iz lokalnega podpeškega kamna in iz lesa, ki so ga darovali vaščani).
Cerkvena ladja je orientirana prečno, z bogoslužnim prostorom v nadstropju. Do tja vodi podolgovato stopnišče z vhodom skozi ozek zvonik, ki je oblikovan kot prevotljena masivna stena z zvočnico. V notranjščini prevladuje les, kar prostoru daje toplino. Arhitekt je številne elemente domiselno preoblikoval ter jim tako dal povsem novo podobo in rabo. Tako so denimo kanalizacijske cevi uporabljene za podporne stebre, turški kavni mlinčki in pisani kozarci sestavljajo svetila, zasnova pevskega kora pa spominja na kmečki gank.






1937–1939

Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi združuje prvine lokalne, klasične in celo japonske arhitekture. Čeprav je bila zgrajena s skromnimi sredstvi, je Plečnik z njenim oblikovanjem povzdignil lokalno tradicijo, poudaril genius loci prostora (barjanska krajina) ter povezal klasično arhitekturo, ruralne elemente in lokalne materiale (cerkev je zgrajena iz lokalnega podpeškega kamna in iz lesa, ki so ga darovali vaščani).
Cerkvena ladja je orientirana prečno, z bogoslužnim prostorom v nadstropju. Do tja vodi podolgovato stopnišče z vhodom skozi ozek zvonik, ki je oblikovan kot prevotljena masivna stena z zvočnico. V notranjščini prevladuje les, kar prostoru daje toplino. Arhitekt je številne elemente domiselno preoblikoval ter jim tako dal povsem novo podobo in rabo. Tako so denimo kanalizacijske cevi uporabljene za podporne stebre, turški kavni mlinčki in pisani kozarci sestavljajo svetila, zasnova pevskega kora pa spominja na kmečki gank.